Po ocenah strokovnjakov bo vsaj polovica od približno 7164 živih jezikov na svetu (Ethnologue 2024) do leta 2100 izumrla. In kadar umre jezik, z njim lahko umre tudi kultura.
Z izgubo vsakega jezika človeštvo izgubi nekaj dragocenega. Nekaj, kar bistveno določa človeka. Za vedno je lahko izgubljeno kulturno, geografsko, botanično in filozofsko znanje, ki so ga v ta jezik vtkali in negovali njegovi uporabniki. Da bi opozorili na vrednost jezikov, je UNESCO razglasil čas med letoma 2022 in 2032 za Mednarodno desetletje domorodnih jezikov.
Domorodni jeziki so med najbolj ranljivimi in mnogi med njimi imajo le še peščico govorcev.
Jeziki lahko imajo različne oblike: so govorjeni, znakovni in zapisani. Če je mogoče jezik dokumentirati s pisavo, je to eden najboljših načinov za shranjevanje njegove preteklosti in jamstvo za njegovo prihodnost. Ocenjuje se, da je zapisanih zgolj 57 % svetovnih jezikov. Žal je 85 % svetovnih pisnih sistemov na robu izginotja (projekt Ogrožene abecede, 2024).
Vsak jezik je pomemben. Vsaka pisava je pomembna. Vsaka kultura je pomembna. Več kot ima svet jezikov, bogatejši smo kot ljudje. Zapis iz knjige Kaj nas dela ljudi je skromen prispevek k čudoviti tapiseriji svetovnih jezikov, pisav in kultur ter poklon osupljivim ljudstvom, ki stojijo za njimi.
Prirejeno po: Victor D. O. Santos.

Tudi na naši šoli smo na to temo poustvarjali (fotografije si lahko ogledate spodaj).
Aktiv slovenistk